Dogodki
Kadrovske zadeve
Diplomanti, podiplomci
Predavanja
Èlanki
Raèunalniki
Razpisi
Interni pravilniki in navodila
Arhiv
Prispevki
V Biokemijskih novicah lahko preberete, kaj se dogaja na odseku in ob njem, hkrati pa bi tu morali najti najpomembnejše informacije o razpisih, pravilnikih in podobnem. Èe v Biokemijskih novicah èesa potrebnega ni, mi povejte; mogoèe lahko dodamo. Napišite kaj tudi sami!
DOGODKI
V ponedeljek, 24. marca, je Barbka
Repiè Lampret rodila hèerko Živo.
V torek, 25. marca, je Igor Križaj
na slovesnosti v Cankarjevem domu dobil letošnji Zlati znak
Jožefa Stefana. Dobila sta ga še dva druga mlada raziskovalca.
Zlati znak Jožefa Stefana podeljujejo za najbolj odmevna
doktorska dela, pripravljena v Sloveniji s podroèja naravoslovja,
tehnike in medicine. Na slovesnosti v Štihovi dvorani so
bili med drugimi visokimi gosti tudi predsednik države, g.
Milan Kuèan, predsednik državnega zbora, g. Janez
Podobnik, predsednik državnega sveta g. Ivan Kristan, predsednik
SAZU prof. dr. France Bernik, minister za znanost in tehnologijo,
dr. Lojze Marinèek in rektor ljubljanske univerze prof.
dr. Lojze Kralj. V kulturnem programu so nastopili igralec Ivo
Ban in Brass Jazz Band, po slovesnosti pa je bila v klubu CD še
pogostitev.
V sredo, 26. marca, je v Delovi prilogi Znanje
za razvoj v okviru predstavitev dela odsekov na IJS in Stefanovih
dnevov izšel èlanek,
ki predstavlja pomen tehnologije rekombinantne DNA za baziène
in aplikativne raziskave v proteinski biokemiji. Èlanek
v glavnem opisuje nekatere dosežke našega odseka v preteklih
letih, pri katerih smo uporabili sodobne molekularno-biološke
metode. Besedilo je pripravil Marko Dolinar.
V prvih dneh marca je odsek zapustila Lili Kastelic. Po
doktoratu na FKKT leta 1996 si je našla delo v predstavništvu
farmacevtskega podjetja Merck-Sharp & Dohme.
Julijana Zucchiati Godina je z zaèetkom aprila prièela
z delom v predstavništvu farmacevtskega podjetja Hoffman-La
Roche. Ob novi službi bo dokonèala magistrsko delo,
zagovor pa prièakuje enkrat poleti.
Med zadnjimi pridobitvami odseka je Andreja Sekirnik, ki
je od 15. 10. 1996 na mestu strokovne sodelavke v imunološki
skupini, ki jo vodi Janko Kos. Andreja je diplomirala novembra
1995 na našem odseku pod mentorstvom Metke Renko, po diplomi
pa je delala v manjšem zasebnem podjetju. V skupini je nadomestila
Branko Svetic, ki je že pred tem odšla na Onkološki
inštitut.
Z novembrom je (po odhodu Zvonke Vadnjal v direktorjevo pisarno)
na odsek prišla Alenka Dragoviè, ki je na delovnem
mestu tajnice že prestala preizkusno dobo in se dobro vkljuèila
v delo. Pred tem je delala v tovarni Ilirija kot analitik-planer.
Franc Gubenšek je letos prevzel vodenje katedre za
biokemijo na FKKT in se tako tam redno zaposlil, na IJS pa je
zaposlen le še dopolnilno.
Tadeja Bevec se je konec decembra redno zaposlila na FKKT,
na IJS pa dopolnilno.
Andreja Doberšek je eno leto delala na projektu Vita
Turka, po izteku pripravništva pa je marca zaèela
delati v skupini, ki jo vodi Dušan Turk. Skrbela bo predvsem
za pripravo kristalov.
Po treh odobrenih mladih raziskovalcih v letu 1996 (Jerica Rozman, ki bo pod mentorstvom Borisa Turka delala na podroèju encimske kinetike, Nataša Vuèemilo, ki bo pod vodstvom Igorja Križaja prouèevala vezavo fosfolipaz na membranske akceptorje, in Gabi Ivanovski, ki pod mentorstvom Jožeta Pungerèarja pripravlja mutante fosfolipaz) smo na odseku jeseni 1996 sprejeli še tri podiplomce, ki nimajo statusa mladih raziskovalcev.
Nadja Kern dela na projektu, ki ga vodi Jože Brzin.
Diplomo je pripravila v preteklem letu pod delovnim mentorstvom
Marjetke Kidriè in zdaj nadaljuje s študijem rastlinskih
proteaz in inhibitorjev pri stresu.
Aleš Bervar je Zoisov štipendist za podiplomski
študij biokemije in molekularne biologije, magistrsko nalogo
pa pripravlja v okviru projekta, ki ga vodi Franc Gubenšek.
Tina Zavašnik ima podipomsko štipendijo Slovenske
znanstvene fundacije. Njeno magistrsko delo bo priprava monoklonskih
protiteles (najverjetneje proti kompleksu gama-verige in katepsina
L) in njihova uporaba.
Letošnji razpis za mlade raziskovalce
bo izšel predvidoma v zaèetku aprila.
V zadnjem èasu so prišli na odsek naslednji diplomanti:
Maja Kincl, absolventka kemije; delovni mentor Dušan
Kordiš
Benjamin Gorinšek, absolvent kemije; delovni mentor
Marko Dolinar (Ekspresija propeptida katepsina B v bakteriji E.
coli in izolacija rekombinantnega proteina)
Klavdija Žabnikar, absolventka kemije; delovna mentorica
Metka Renko
Anita Ritonja, absolventka farmacije; delovna mentorica
Metka Renko
Brigita Baèeviè, absolventka kemije; delovni
mentor Boris Turk
Tina Logar, absolventka kemije; delovni mentor Boris Turk
Katja Galeša, absolventka kemije; delovni mentor Marko
Dolinar (Priprava rekombinantnega èloveškega prokatepsina
H z mutacijo v aktivnem mestu)
Alenka Èopiè, absolventka kemije; delovni
mentor Jože Pungerèar
Marko Fonoviè, absolvent kemije; delovni mentor
Marko Dolinar (Vnos cDNA prokatepsina H v metilotrofno kvasovko
Pichia pastoris in poskus ekspresije rekombinantnega proteina)
Barbara Brinjevec, absolventka kemije; delovni mentor Janko
Kos
Bližnji zagovori:
Martina Fink (FKKT) Aktivacija èloveškega prokatepsina
S v kislem in nevtralnem (delovni mentor Gregor Kopitar) - 8.
aprila ob 14 h
Andreja Mehle (Farmac.) Kakrakterizacija nizkomolekularnega
fragmenta, dobljenega pri renaturaciji rekombinantnega prokatepsina
H (delovni mentor Marko Dolinar) - 25. aprila ob 12 h
Lani je na našem odseku pripravilo diplomske naloge 21
študentov.
Študenti volonterji:
Pri Dušanu Turku obèasno delata Matej Breznik (doktorant
pro prof. Peèarju) in Igor Štern, pri Metki
Renko pa Mirjana Grujiè.
Odseèni èetrtkovi seminarji v anglešèini,
za katere skrbi Roger Pain, se nadaljujejo po vnaprej doloèenem
vrstnem redu. Do konca zimsko-spomladanske serije so ostali le
še 3 referati, razmišljajte pa že tudi o tem, kaj
bi lahko predstavili v naslednji seriji.
V petek, 11. aprila bo v Biološkem središèu predavanje
dr. Gianfranca Menestrine iz Trenta (kjer trenutno dela
Gregor Anderluh). Govoril bo o vlogi toksinov, ki tvorijo pore
v membranah, pri interakciji gostitelj-patogen. Predavanje bo
ob 13 h v predavalnici 4.
V letošnjem letu je izšlo 8 znanstvenih èlankov, pri katerih so avtorji sodelavci našega odseka. Seznam vseh objavljenih èlankov za leta od 1995-1997 je obešen na oglasni deski in ga bom za tekoèe leto obnavljal na mesec ali dva, dostopen pa je tudi na Internetu (za leta 1995, 1996 in 1997).
Zadnji èlanek, ki še ni v seznamu, je bil objavljen
v reviji Protein expression and purification (faktor vpliva
1.497), avtorji pa so Bojana Mozetiè Francky s sodelavci.
Èlanek poroèa o pripravi in karakterizaciji rekombinantnega
MIFa (faktorja inhibicije makrofagov).
Za dostop do raèunalniškega omrežja uporabljajte
svoja uporabniška imena in gesla; splošen dostop
je mogoè samo v knjižnici. Po zakljuèku dela
na raèunalnikih se ne pozabite izkljuèiti z omrežja.
Kadarkoli se prikljuèite s svojim geslom (ne glede na to,
s katerega raèunalnika) imate na voljo dostop do diska
N:, kamor ne more spravljati datotek nihèe drug razen vas.
Na odseku so v mreži in torej v splošni rabi 4 tiskalniki.
Obojestransko tiskanje je možno samo na tiskalniku z oznako
HPIIID (v knjižnici ob oknu), barvno tiskanje pa na tiskalniku
HP560DJ (soba 406) - tega uporabljajte samo za konène verzije
dokumentov, kjer so barve res nujne. V 3. nadstropju je na voljo
inkjet tiskalnik Epson Stylus 1000, ki edini omogoèa tiskanje
na papir formata A3. Najhitrejši tiskalnik je se vedno stari
dobri HPIIP, ki je v knjiznici med racunalnikoma ob steni na desni.
Trenutno ne naèrtujemo veèjih nabav osebnih raèunalnikov.
Postopno bomo, èe se bodo kvarili, nadomešèali
stare PC486 s Pentiumi, 14-palène zaslone pa s 15-palènimi.
CD-ROMi so vgrajeni le v nekaj raèunalnikov, med
njimi so server, raèunalnik v sobi 406 in PC v kleti pri
kristalografih. Èeprav CD-ROM ne predstavlja finanèno
velike investicije, je z njim opremljeno malo raèunalnikov
iz veè razlogov: Software lahko nalagamo preko serverja,
veèina aplikacij je dostopna na Internetu, pa tudi baze
podatkov so že prerasle format CD-ROMa.
Razpis za mlade raziskovalce naj bi MZT objavil v teh dneh, za raziskovalne in razvojne projekte pa tudi še v aprilu.
Letos se izteèe financiranje za 3 projekte (vodijo jih
Igor Križaj, Dušan Turk in Jože Brzin), zato prièakujem,
da bodo vodje pripravili nove projekte za naslednje troletno obdobje.
Oglejte si oglasno desko v 3. nadstropju, kjer so razpisi za štipendije,
konference in seminarje. Razpisi za mednarodne projekte visijo
na oglasni deski v 4. nadstropju.
INTERNI PRAVILNIKI
IN NAVODILA
Razen inštitutskih pravilnikov imamo na odseku dva interna
pravilnika, in sicer za delo z radioaktivnimi snovmi. Oba
sta na voljo v laboratorijih, kjer te izotope uporabljamo - za
delo z jodom v laboratoriju v stavbi hlevèka, za delo z
žveplom in fosforjem pa v izotopnem laboratoriju v 4. nadstropju.
Po en izvod je na vpogled tudi v odseèni pisarni.
Februarja smo zaèeli z dežurstvi, ki naj bi
zagotovili veè reda v skupnih delovnih prostorih, predvsem
merilnicah in digestorijih. Èe kje naletite na nered, poklièite
dežurnega, ki mora poskrbeti, da so delovne površine
èiste in urejene. Seznam je nalepljen na vrata merilnice
v 3. nadstropju in na steno stemnice v 4. nadstropju.
V marcu so krožila po odseku navodila za diplomante, mlajše podiplomce in njihove delovne mentorje, ki sem jih pripravil (Marko) zato, da bi tako eni kot drugi vedeli, kakšna so pravila na odseku. Tudi ta navodila so še vedno na vpogled pri tajnici. Pravilom je priložen seznam za zdravje nevarnih snovi, ki jih uporabljamo na odseku. Seznam je na voljo tudi na Internetu in to na naslovu http://bio.ijs.muzej.si/toxlist.htm. Upoštevajte nevarnosti in nosite halje, rokavice in zašèitna oèala.
V navodilih delovnim mentorjem ste lahko prebrali, da naj bi v
bodoèe diplomske naloge razpisali. To pomeni, da vsak,
ki ima idejo za diplomsko delo (torej nekaj, kar je izvedljivo
v 3 mesecih intenzivnega dela in lahko naredi absolvent fakultete
s svojim znanjem) izpolni obrazec z najnujnejšimi podatki
o diplomskem delu in ga odda vodji projekta ali vodji odseka.
Obrazec najdete na odseèni mreži (naslov E:\user\odsek\dform1.doc);
tam je tudi izpolnjen primer (dprim1.doc). Obe datoteki sta pripravljeni
s programom Word6. (Prosim, ne izpolnjujte formularja na raèunalniku,
dokler ga ne preimenujete.) Pripravili bomo katalog diplomskih
nalog in novi diplomanti, èe bo po mojem, ne bodo mogli
zaèeti z delom na nalogi, ki ne bo razpisana. Mislim, da
bomo s tem pridobili pregled nad diplomskimi deli, omogoèili
absolventom, da delajo stvari, ki jih (bolj) veselijo in zagotovili,
da delajo diplomanti naloge, za katere se toèno ve cilj,
kdo je odgovoren za pravilno delo, kdo bo mentor, itd.
Ker je tole prva številka, je arhiv še prazen.
Pošiljajte obvestila o dogodkih, problemih, predloge za izboljšave
in ideje na naslov Marko.Dolinar@IJS.SI.
Nazaj na domaèo stran Odseka za biokemijo in molekularno biologijo IJS
Št. 1 - 1, izdana 3. aprila 1997, zadnja vsebinska sprememba 9. aprila 1997