Dogodki
Kadrovske
zadeve
Diplomanti,
podiplomci
Predavanja,
obiski
Èlanki
Raèunalniki
Razpisi,
konference
Finanèno
stanje
Interni
pravilniki in navodila
Arhiv
Prispevki
V Biokemijskih novicah lahko preberete, kaj se dogaja na odseku in ob njem, hkrati pa bi tu morali najti najpomembnejše informacije o razpisih, pravilnikih in podobnem. Èe v Biokemijskih novicah èesa potrebnega ni, mi povejte; mogoèe lahko dodamo. Napišite kaj tudi sami!
Naša odbojkarska ekipa je v polfinalu institutskega prvenstva premagala ekipo uprave (Hot lips) s 15:9 in 15:13 ter se tako uvrstila v finale, kjer je igrala proti ekipi Jagoda (v njej igra tudi Brigita). V finalni tekmi, ki je bila 17. junija, naši niso ravno blesteli, saj so prvi set izgubili s 15:7 (po tem, ko so izenaèili na 7:7, niso dosegli nobene toèke veè), drugega pa kar s 15:3. Ekipa Jagode je bila res bolj uigrana in bolje razpoložena, naši pa se niso dobro zbrali kljub (bolj akademsko mirni) navijaški ekipi s transparenti.
Sredi junija so se zaèele priprave za organizacijo 5. simpozija o proteinaznih inhibitorjih in biološki kontroli, ki bo oktobra na Brdu. Veè o tem v rubriki Razpisi.
6. julija je Ana Schweiger
rodila sina Matevža.
Na odseku nas je skupaj zaposlenih 50, imamo dva (starejša) štipendista (Adrijano in Rogerja) in tri podiplomce, ki opravljajo pri nas praktièni del magisterija.
V poletnih mesecih bomo na odseku gostili nekaj praktikantov. Prva sta zaèela z enomeseèno prakso 16. junija, ostali pa so srednješolci, ki bodo ostali po 2 tedna; zaèeli pa bodo 15. oz. 17. julija in 18. avgusta.
V prejšjih številkah nisem omenjal podiplomca Saše Bavca, ki ob svojem delu v tovarni LEK pod mentorstvom Brigite Lenarèiè pripravlja magisterij s podroèja inhibitorjev cisteinskih proteinaz iz levkocitov.
Odsek je za mlade raziskovalce, ki naj bi magistrska dela opravili na našem odseku in bi jih MZT financiral od oktobra naprej, predlagal:
Valentino Zavašnik
Bergant (delovni mentor Janko Kos),
Nadjo Kern (delovna
mentorica Marjetka Kidriè),
Katjo Galeša (delovna
mentorica Brigita Lenarèiè),
Mirjano Grujiæ
(delovna mentorica Metka Renko),
Majo Kincl (delovni
mentor Dušan Kordiš) in
Alenko Èopiè
(delovni mentor Igor Križaj).
V zadnjem mesecu nismo sprejeli novih diplomantov, za jesen pa sta se doslej napovedali dve absolventki kemije, Tina Lenasi in Mojca Bernot. Obe si želita delati na podroèju proteinske biokemije.
Zanekrat so proste samo tri razpisane teme za diplomske naloge. Ponovno bi rad spomnil, da naj vsak sodelavec odseka, ki ima idejo za diplomsko nalogo, izpolni formular, v katerega naj vpiše najnujnejše podatke o temi, priporoèeni literaturi in tehnikah ter ga odda v. d. vodje odseka ali kateremu od vodij projektov - vodje projektov morajo vsekakor biti obvešèeni o predlogu za dipl. nalogo. Formular je dostopen vsem in ga najdete na odseèni mreži (naslov E:\user\odsek\dform1.doc); tam je tudi izpolnjen primer (dprim1.doc). Obe datoteki sta pripravljeni s programom Word6. (Prosim, ne izpolnjujte formularja na raèunalniku, dokler ga ne preimenujete.)
Zagovori v juniju/juliju:
Peter Purkart je diplomiral na FKKT
18. julija. Drugih podatkov nisem dobil, zato jih ne morem objaviti...
Praktikanti:
(16.6.-15.7.) Toni
Petan in Jernej Šribar, študenta 3. letnika kemije.
(15.7.-29.7.) Samo
Pirnat, dijak 3. letnika Bežigrajske gimnazije
(17.7.-31.7.) Saška
Ivanova, maturantka Bežigrajske gimnazije, ki se bo vpisala na
študij mikrobiologije
Odseèni èetrtkovi seminarji v anglešèini, za katere skrbi Roger Pain, so se zakljuèili. Proti koncu zadje serije referatov smo poslali vabila k udeležbi tudi na Inštitut za biokemijo MF, Veterinarsko fakulteto, Inštitut za biologijo in Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete in tako bo tudi pri naslednjih serijah predavanj.
16. junija je odsek obiskala brazilska znanstveno-poslovna delegacija. Direktor IJS je podpisal sporazum o trgovinsko-tehniènem in znanstvenem sodelovanju med IJS in brazilskimi partnerji iz države Minas Gerais (16.5 milijonov prebivalcev).
Na odseku se je mudil prof. Findlay Russel z University of Arizona, ZDA. Prof. Russel je pridruženi èlan IJS.
Julija sta bila na odseku v okviru obiska na IJS tudi predstavnika Nemškega ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in tehnologijo, dr. Irmela Schwartz in dr. Abel.
V zadnjem mesecu in pol je izšlo veliko èlankov, ki so rezultat dela na našem odseku:
Med novimi reprinti na odseku je èlanek Borisa, Vita in Dušana Turka: Structural and functional aspects of papain-like cysteine proteinases and their protein inhibitors. Gre za pregledni èlanek, ki je izšel v reviji Biol. Chem. (bivši Biol. Chem. Hoppe-Seyler; faktor vpliva 1.860). Avtorji, ki so èlanek posvetili profesorju Robertu Huberju ob njegovem 60. rojstnem dnevu, povzemajo doslej objavljene podatke o strukturi in mehanizmu delovanja cisteinskih proteinaz, njihovi fiziološki vlogi in regulaciji aktivnosti, inhibitorjih iz cistatinove naddružine ter mehanizmu interakcije med cistatini in cisteinskimi proteinazami.
Eva Žerovnik, Roman Jerala, Luise Kroon-Žitko, Vito Turk in Karel Lohner pa so avtorji èlanka z naslovom Characterization of the equilibrium intermediates in acid denaturation of human stefin B (Eur. J. Biochem. 245, 364-372; faktor citiranosti 3.451). Stefin B so denaturirali s kislino in proces opazovali s cirkularnim dikroizmom in fluorometrièno. Pri tem so zasledili veè intermediatov; njihovo število je bilo odvisno od koncetracije NaCl med denaturacijo. Intermediate so študirali tudi z NMR in mikrokalorimetrièno doloèili entalpije razvijanja.
Dušan Kordiš in Franc Gubenšek sta v reviji Eur. J. Biochem. (246, 772-779; faktor citiranosti 3.451) objavila èlanek "Bov-B long interspersed repreated DNA (LINE) sequences are present in Vipera ammodytes phospholipase A2 genes and in genomes of Viperidae snakes". Avtorja sta doloèila popolno nukleotidno zaporedje gena za amoditin L, ki ima 5 eksonov in 4 introne. Analiza DNA sekvenc genov za amoditin L in amoditoksin C je pokazala, da sta se razvila z duplikacijo iz istega predhodnika. V 4. intronu je LINE (long interspersed repeated DNA) segment tipa Bov-B, ki je znaèilen za prežvekovalce, drugje pa so ga našli le pri kaèah iz skupine viperid. Pri njih genom vsebuje do 75.000 takih ponovitev. Z evolucijsko analizo sta avtorja ugotovila, da je do transpozicije tega elementa prišlo pred vsega 5 milijoni let.
Izšli so še èlanki Kristine Gruden in sodelavcev o genski družini inhibitorjev cisteinskih proteinaz pri krompirju, Brigite Lenarèiè s sodelavci o ekvistatinu, inhibitorju cisteinskih proteinaz iz morske veternice, in Borisa Turka in švedskih sodelavcev o tem, da oligosaharidna stranska veriga na antitrombinu zmanjšuje afiniteto tega inhibitorja za heparin. Veè o teh èlankih bom napisal v naslednji številki, ki bo predvidoma izšla konec avgusta ali v zaèetku septembra.
Še vedno velja, da za dostop do raèunalniškega omrežja uporabljajte svoja uporabniška imena in gesla; splošen dostop je mogoè samo v knjižnici. Po zakljuèku dela na raèunalnikih se ne pozabite izkljuèiti z omrežja. Kadarkoli se prikljuèite s svojim geslom (ne glede na to, s katerega raèunalnika) imate na voljo dostop do diska N:, kamor ne more spravljati datotek nihèe drug razen vas.
Raèunalnik 'eva' v knjižnici ni uporaben, ker sem monitor prenesel v sobo 406 na raèunalnik s skenerjem in barvnim tiskalnikom. 17-palèni ekran MAG, ki je bil dotlej na tem raèunalniku, se je namreè pokvaril in je še vedno na servisu. Ob tem, ko se je pokvaril monitor, pa je prišlo še do zbrisanja nekaterih datotek na raèunalniku 'tea', tako da je bil potrebno ponovno naložiti operacijski sistem. Še vedno vse napake niso odpravljene, saj se na barvni tiskalnik še ne da tiskati po omrežju.
Odseèni server je dobil izboljšano
verzijo operacijskega sistema. Pri tem je prišlo do nekaterih težav
pri tiskanju preko omrežja, ki pa jih bomo, upam, uspeli razrešiti.
Razpisi za mednarodne projekte prihajajo skoraj vsak mesec in visijo najprej nekaj dni na oglasni deski v 4. nadstropju, kasneje pa jih veèino premestimo v 3. nadstropje, kjer naj bi bila oglasna deska rezervirana za obvestila o kongresih, mednarodnem sodelovanju in štipendijah.
Kot ste morda že opazili, bosta letos v oktobru dve konferenci, ki sta zanimive za naš odsek. Od 1. do 4. oktobra bo na Otoècu 2. sestanek Slovenskega biokemijskega društva z mednarodno udeležbo. O udeležbi se pogovorite z vodjem projekta, na katerem delate. Že 4. 10. (zveèer) pa se zaène 4-dnevni simpozij o proteinaznih inhibitorjih in biološki kontroli, tako imenovani Vth Brdo Symposium. Organizatorji so letos Hans Fritz, Bonnie Sloane in Vito Turk, v lokalnem organizacijskem odboru pa so Marko Dolinar, Tamara Lah, Boris Turk in Brigita Lenarèiè. En dan simpozija naj bi bil posveèen izkljuèno cisteinskim proteinazam in inhibitorjem, ostali dnevi pa ostalim fiziološkim, strukturnim, kliniènim in ostalim aspektom proteinaz in inhibitorjev.
Odsek ima precejšnjo izgubo, kljub minimalnim investicijam.
Glavni strošek poslovanja odseka preedstavljajo plaèe, kar jasno kaže na to, kako podcenjena je vrednost raziskovalne ure, ki nam jo plaèuje MZT, po drugi strani pa tudi zasedenost odseka s projekti MZT ni polna.
Za informacijo navajam nekaj podatkov o cenah popravil v zadnjem èasu:
Popravilo Sorvallovih centrifug v maju je
stalo nekaj nad 500.000 SIT. Pri eni so zamenjali ležaje, kar
je stalo 180.000 SIT, pri drugi pa stator in ležaje (320.000 SIT).
Za popravila fotokopirnega stroja in menjave
tonerja smo v preteklem letu plaèali okrog 300.000 SIT. Popravilo
fermentorja je stalo približno 120.000 SIT. Ponovno se je pokvalil
hladilni element pri vakumskem sušilniku (spidvaku) na hodniku v 4. nadstropju.
Zadnje popravilo, pri katerem so zamenjali enega od dveh kompresorjev,
je stalo 105.790 SIT. Pregled ene nastavljive Gilsonove pipete stane 1.500
SIT, kalibriranje pa še dodatnih 4.200 SIT.
Aparature so stare in se kvarijo, verjetno
pa bi jim lahko življensko dobo podaljšali, èe bi z njimi
lepše ravnali. Da bi jih lahko kmalu zamenjali, pri sedanjem finanènem
stanju ni prav verjetno.
Ko smo ravno pri cenah; 1 mCi (35S)dCTP stane 158.000 SIT; zadošèati bi moral za 150 reakcij, kar pomeni, da samo izotop za eno sekvenèno reakcijo stane 1.000 SIT.
Kot že veste, od sredine februarja vsa naroèila, ki gredo z odseka, evidentiramo raèunalniško. Odseèna tajnica, gospa Alenka, vpiše vse, kar naroèate, v tabelo skupaj z vašim imenom in kontom, s katerega bo naroèeno blago plaèano. S tem bodo vodje projektov dobili boljši vpogled v naroèila, ki se plaèujejo z njihovega projekta. Veliko drobnih stvari, ki jih rabijo raziskovalci z veè projektov, bremenijo enotni odseèni konto (1188). Ti stroški se ob obraèunu delijo proporcionalno glede na število ur, ki jih ima posamezen projekt na odseku. Vse, kar pa gre za rabo na samo enem projektu, pa bremeni konte teh nalog. Naloge za nabavo razen mene podpiše v tem primeru tudi nosilec naloge (za nalogo prof. Vita Turka pa Boris Turk). Jeseni bomo poèasi prešli na kupovanje veèine dražjih kemikalij po kontih posameznih projektov.
Od julija naprej velja loèevanje stroškov tudi pri institutskem fotografu; ko mu predate material za fotografiranje, mu morate povedati tudi, na katerem projektu delate, da bo lahko obremenil konto projekta. Pri prvem naroèilu s posameznega projekta morate s seboj prinesti tudi podpisano naroèilnico za delo (dobite jo pri tajnici). Naroèilnici za projektni skupini prof. Turka in Jožeta Brzina sta že izdani, zato jih sodelavci s teh dveh projektov ne nosite ponovno. Slike za diplomske naloge naj pripravi fotograf le v primeru, da jih boste kasneje lahko vkljuèili v èlanek, sicer pa jih fotokopirajte, posnemite na polaroiodni film ali poskenirajte ter natisnite. Ena slika iz negativa stane na IJS 400 SIT, ne glede na to, ali naroèite eno ali veè poveèav. En diapozitiv pa stane 1.000 SIT, kar je izredno drago, saj nas na odseku, èe diapozitiv pripravimo sami, stane vsega 85 SIT (pod pogojem, da poslikamo ves film naenkrat). Raèun za institutskega fotografa bo za prvega pol leta znašal približno 320.000 SIT (lani celo leto 723.300 SIT, predlani 1.227.700 SIT), kar pomeni, da stroški sicer upadajo, so pa še vedno zelo visoki. Vsaj pri pripravi diapozitivov pa bi lahko še veliko prihranili, saj jih znamo sami pripraviti skoraj tako dobro, kot profesionalni fotograf.
INTERNI PRAVILNIKI IN NAVODILA
Razen inštitutskih pravilnikov imamo na odseku dva interna pravilnika, in sicer za delo z radioaktivnimi snovmi. Oba sta na voljo v laboratorijih, kjer te izotope uporabljamo - za delo z jodom v laboratoriju v stavbi hlevèka, za delo z žveplom in fosforjem pa v izotopnem laboratoriju v 4. nadstropju. Po en izvod je na vpogled tudi v odseèni pisarni.
Februarja smo zaèeli z dežurstvi,
ki naj bi zagotovili veè reda v skupnih delovnih prostorih, predvsem
merilnicah in digestorijih. Èe kje naletite na nered, poklièite
dežurnega, ki mora poskrbeti, da so delovne površine èiste
in urejene. Seznam je nalepljen na vrata merilnice v 3. nadstropju in na
steno temnice v 4. nadstropju.
Seznam za zdravje nevarnih
snovi, ki jih uporabljamo na odseku.
O prijavi diplomskih
nalog (delovni mentorji).
Seznam vseh objavljenih èlankov z
našega odseka za leta 1995,
1996 in 1997.
Prejšnje številke Novic:
1.
številka (april '97)
2.
številka (maj '97)
3.
številka (junij '97)
Pošiljajte obvestila o dogodkih, problemih,
predloge za izboljšave in ideje na naslov Marko.Dolinar@IJS.SI.
Hvala vsem, ki ste mi doslej pisali in sporoèali popravke in predloge.
Nazaj na domaèo stran Odseka za biokemijo in molekularno biologijo IJS
Št. 1 - 4, izdana 18. julija 1997, zadnja sprememba 5. decembra 1997