Dogodki
in novosti
Kadrovske
zadeve
Diplomanti,
podiplomci
Predavanja,
obiski
Članki
Računalniki
Razpisi,
konference
Finančno
stanje
Interni
pravilniki in navodila
Arhiv
Prispevki
če znakov s strešicami ne vidite pravilno, poskusite tole: KLIK!
Na 2. sestanku Slovenskega biokemijskega društva (1. do 4. oktobra na Otočcu) je bila tudi tokrat številčna zasedba z našega odseka (skupaj več kot 20 sodelavcev). Sestanek je prikazal stanje v slovenski biokemiji, kjer naš odsek zaseda pomembno mesto. Zadnji dan sestanka je bila na sporedu tudi okrogla miza o poučevanju biokemije, ki je pred pomembno prelomnico, saj se pripravlja dodiplomski študij biokemije na FKKT.
Na letošnjem že 5. simpoziju o proteinaznih inhibitorjih in biološki kontroli, ki je bil od 4. do 8. oktobra na Brdu pri Kranju je sodelovalo okrog 110 tujih in približno 25 domačih raziskovalcev. V programu, ki je bil prva dva dneva zelo natrpan, so se zvrstila predavanja z vseh področij raziskav, poseben poudarek pa je bil dan cisteinskim proteinazam in njihovim inhibitorjem. Uvodno predavanje, posvečeno letos umrlemu Helmutu Holzerju, je imel Robert Huber, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1988. Tik pred simpozijem pa je umrl še en raziskovalec s področja serinskih proteinaz, Valentin Stepanov, ki bi na Brdu moral imeti vabljeno predavanje. Organizacija simpozija je bila v rokah našega odseka. Od naših sodelavcev so predavali Brigita Lenarčič, Tamara Lah, Janko Kos, Boris Turk in Dušan Turk.
V juliju sem se (Marko) registriral za dostop do podatkov pri UK Human Genome Mapping Project / Computing Services. Registracija je potrebna tudi za kakršnakoli naročila, saj projektni center vključuje tudi banko klonov in sond. Kdor bi rad vedel kaj več o tem, naj me povpraša; na voljo so tudi navodila in zadnji 3 bilteni (Genome News).
Igor Križaj je 21. septembra dobil hčerko Julijano.
3. oktobra je v Uradnem listu izšel razpis za novega vodjo odseka. V zvezi s tem je direktor sklical sestanek z nekaterimi vodji projektov na odseku, kjer je bilo dogovorjeno, da izmed 4 vodij projektnih skupin tokrat kandidira Boris Turk. Kandidati, ki ustrezajo razpisnim pogojem, se bodo predstavili Znanstvenemu svetu IJS, imenovanje pa opravi direktor. Dokončanje postopka pričakujemo v novembru.
Na podelitvi, ki je bila 8. oktobra v prostorih MZT, je Boris Turk dobil nagrado ProNatura. Denarno nagrado iz sklada, ki so ga ustanovili MZT, Aleksandra Kornhauser in firma Boehringer Ingelheim, bo moral porabiti za raziskovalno delo v enem od tujih laboratorijev. Boris Turk je zvečer istega dne sodeloval kot gost v enourni oddaji na radiu RGL.
Konec avgusta je v službo prišel Vojko Janjić, ki dela kot asistent začetnik na projektu Dušana Turka. Sredi oktobra pa smo dobili 5 novih sodelavk - mladih raziskovalk. To so: Katja Galeša (mentorica Brigita Lenarčič), Mirjana Grujić (mentorica Metka Renko), Tina Zavašnik Bergant (mentor Janko Kos), Nadja Kern (mentorica Marjetka Kidrič) in Alenka Čopič (mentor Igor Križaj).
Na odseku nas je tako skupaj zaposlenih 56, imamo pa še dva (starejša) štipendista (Adrijano in Rogerja).
V prejšjih številkah nisem omenjal podiplomca Saše Bavca, ki ob svojem delu v tovarni LEK pripravlja magisterij od mentorstvom Vita Turka. Doslej je delal na področju levkocitnega katelina, verjetno pa se bo kmalu moral preusmeriti na drugo temo.
Od poletja smo sprejeli dva diplomanta, oba absolventa kemije. Mojca Brnot dela pod mentorstvom Tadeje Bevec od 11. septembra. Delovni naslov njenega dela je 'Izolacija dveh oblik fragmenta invariantne verige in določitev razlik med njima'. 14. oktobra pa je z diplomskim delom začel Blaž Krhlin, ki bo pod mentorstvom Eve Žerovnik pripravljal nalogo z naslovom 'Izolacija človeškega cistatina C in hibridne mutante stefina A, merjenje CD spektrov in oligomernega stanja'.
Zanekrat je prosta samo še ena razpisana tema za diplomsko nalogo. Ponovno bi rad spomnil, da naj vsak sodelavec odseka, ki ima idejo za diplomsko nalogo, izpolni formular, v katerega naj vpiše najnujnejše podatke o temi, priporočeni literaturi in tehnikah ter ga odda (v. d.) vodji odseka ali kateremu od vodij projektov - vodje projektov morajo vsekakor biti obveščeni o predlogu za dipl. nalogo. Formular je dostopen vsem in ga najdete na odsečni mreži (naslov E:\user\odsek\dform1.doc); tam je tudi izpolnjen primer (dprim1.doc). Obe datoteki sta pripravljeni s programom Word6. (Prosim, ne izpolnjujte formularja na računalniku, dokler ga ne preimenujete.)
Zagovori od julija do oktobra:
Peter Purkart je diplomiral
na FKKT 18. julija. Konec avgusta in v začetku septembra so diplomirali
še: Robert Mencingar, Mirjana Grujić, Katja Galeša, Maja Kincl, Benjamin
Gorinšek in Alenka Čopič, v oktobru pa Mojca Giacomeli.
Praktikanti:
(15.7.-29.7.) Samo Pirnat,
dijak 3. letnika Bežigrajske gimnazije
(17.7.-30.7.) Saška Ivanova,
maturantka Bežigrajske gimnazije, ki se je vpisala na študij mikrobiologije
(18.8.-29.8.) Justin Činkelj
in Tomaž Vovko, dijaka 3. letnika gimnazije Želimlje (na priporočilo naše
bivše diplomantke, Nataše Svetina, ki je njuna učiteljica kemije).
Odsečni četrtkovi seminarji v angleščini, za katere skrbi Roger Pain, se bodo kmalu ponovno začeli. Proti koncu zadnje serije referatov smo poslali vabila na seminarje tudi na Inštitut za biokemijo MF, Veterinarsko fakulteto, Inštitut za biologijo in Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete in tako bo tudi pri naslednjih serijah predavanj.
16. junija je odsek obiskala brazilska znanstveno-poslovna delegacija. Direktor IJS je podpisal sporazum o trgovinsko-tehničnem in znanstvenem sodelovanju med IJS in brazilskimi partnerji iz države Minas Gerais (16.5 milijonov prebivalcev).
Na odseku se je mudil prof. Findlay Russel z University of Arizona, ZDA. Prof. Russel je pridruženi član IJS.
Julija sta bila na odseku v okviru obiska na IJS tudi predstavnika Nemškega ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in tehnologijo, dr. Irmela Schwartz in dr. Abel.
Od 6. avgusta do 5. septembra je na našem odseku delala gostja iz Argentine, doc. dr. Graciela Venera, ki je v okviru mednarodnega projekta en mesec raziskovala termično denaturacijo mikrobne proteinaze.
Pred in po simpoziju na Brdu so naš odsek obiskali tudi številni tuji gostje, udeleženci srečanja na Brdu. Abelardo Silva je imel 9. oktobra tudi odsečni seminar. Z Maartenom Jongsmo so tekli dogovori o sodelovanju v okviru skupnega projekta Copernicus.
8. oktobra je imel predavanje na IJS Reiner Jännicke iz Regensburga. Je vrhunski strokovnjak na področju zvijanja proteinov, predaval pa je o značilnostih proteinov termofilnih organizmov. 13. oktobra je na povabilo Dušana Turka na našem odseku predaval dr. John Arnez, ki je podoktorski sodelavec v Strasbourgu, kjer se ukvarja s strukturami tRNA sintetaz.
V oktobru si je prostore odseka ogledala škotska delegacija, ki je bila na obisku v Sloveniji na povabilo Slovenske znanstvene fundacije. Trije znanstveniki Oddelka za biologijo Univerze v Detroitu so si ogledali odsek pred odhodom na konferenco Life Science (Gozd Martuljek).
Še v začetku julija smo dobili na odsek naslednje reprinte:
Kristina Gruden, Borut Štrukelj, Maja Ravnikar, Mateja Poljšak-Prijatelj, Irena Mavrič, Jože Brzin, Jože Pungerčar, Igor Kregar: Potato cysteine proteinase inhibitor gene family: Molecular cloning, characterisation and immunocytochemical localisation studies (Plant Mol. Biol. 34, 317-323 (1997); faktor citiranosti 3.089; reprint S-569). Avtorji poročajo o značilnostih genov za inhibitorje cisteinskih proteinaz iz krompirja. Strukturno spadajo ti inhibitorji v družino Kunitzovih (sojinih) tripsinskih inhibitorjev in torej niso podobni nobenim drugim inhibitorjem cisteinskih proteinaz. Na podlagi cDNA zaporedij 5 različnih inhibitorjev iz te skupine so postavili delitev v 3 podskupine inhibitorjev. Analiza genomske DNA kaže, da gre za multigensko družino in da so geni brez intronov. Ugotovili so tudi, da se po indukciji z jasmonsko kislino inhibitorji začnejo akumuilirati v vakuolah stebelnih celic, iz česar sklepajo, da so ti inhibitorji del obrambnega mehanizma rastline proti žuželkam in patogenom.
Brigita Lenarčič, Anka Ritonja, Borut Štrukelj, Boris Turk, Vito Turk: Equistatin, a new inhibitor of cysteine proteinases from Actinia equina, is structurally related to thyroglobulin type-1 domain (J. Biol. Chem. 272, 13899-13903 (1997) faktor citiranosti 7.385; reprint S-570). Avtorji poročajo o izolaciji in karakterizaciji ekvistatina, inhibitorja cisteinskih proteinaz iz konjske morske veternice. Inhibitor ima pI=4.7 in M=14129 Da. Določili so konstante inhibicije katepsina L, B in papaina ter ugotovili, da gre za protein z dvema domenama z 48% identičnih ostankov. Primarna struktura je še najboj podobna tisti, ki jo imajo domene tipa 1 pri tiroglobulinu. Predlagajo, da ekvistatin uvrstimo v novo naddružino proteinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz, ki naj bi se imenovala po tiroglobulinskih domenah tipa 1, razen teh domen pa bi vključevala še ekvistatin in fragment invariantne verige p41, ki se veže na MHC II. razreda.
Boris Turk, Ingrid Brieditis, Susan C. Bock, Steven T. Olson, Ingemar Bjork: The oligosaccharide side chain on Asn-135 of alpha-antithrombin, absent in beta-antithrombin, decreases the heparin affinity of the inhibitor by affecting the heparin-induced conformational change (Biochemistry 36, 6682-6691 (1997) faktor citiranosti 5.144, reprint S-571). V času svojega bivanja na Švedskem je Boris s sodelavci ugotovil, da se antitrombin, inhibitor serinskih proteinaz, ki obstoja v 2 oblikah (alfa in beta; prva veže heparin šibkeje od druge, razlika med obema pa je ta, da ima alfa na Asn-135 vezano oligosaharidno verigo), veže na heparin z dvostopenjskim mehanizmom. Prva stopnja, rahla vezava, ima podobne kinetične značilnosti ne glede na prisotnost oligosaharidne stranske verige, medtem ko v drugi stopnji, konformacijski spremembi, ki jo inducira heparin, pride do bistvenih razlik med obema oblikama inhibitorja. Na podlagi kinetičnih podatkov so postavili tudi strukturni model vezave.
Še vedno velja, da za dostop do računalniškega omrežja uporabljajte svoja uporabniška imena in gesla; splošen dostop je mogoč samo v knjižnici. Po zaključku dela na računalnikih se ne pozabite izključiti z omrežja. Kadarkoli se priključite s svojim geslom (ne glede na to, s katerega računalnika) imate na voljo dostop do diska N:, kamor ne more spravljati datotek nihče drug razen vas.
Računalnik 'eva' v knjižnici je ponovno uporaben. Monitor, ki je bil začasno v sobi 406 na računalniku s skenerjem in barvnim tiskalnikom, je vrnjen na staro mesto. Težave so edino še z mrežno kartico.
Tiskalniki na odseku so se v oktobru precej kvarili, tako da je bilo treba 3 odpeljati na servis, sedaj pa so že popravljeni. V omrežju je ponovno tudi barvni ink-jet tiskalnik, tako da lahko (ob pravilni instalaciji gonilnika) pošiljate nanj dokumente od koderkoli na odseku.
Razpisi za mednarodne projekte prihajajo skoraj vsak mesec in visijo najprej nekaj dni na oglasni deski v 4. nadstropju, kasneje pa jih večino premestimo v 3. nadstropje, kjer naj bi bila oglasna deska rezervirana za obvestila o kongresih, mednarodnem sodelovanju in štipendijah.
Dobili smo razpise za nekaj štipendij; zadnja dva sta:
Dr. Rober Colman (Temple University School of Medicine,
Philadelphia) išče podoktorja za študij hemostaze, tromboze in vnetja,
financiranje od junija 1998 za največ 3 leta.
Dr. Norbert Sewald (Institut za ogransko kemijo,
Univerza Leipzig, Nemčija) išče doktorante (skupaj 11 mest !) za študij
mehanizmov in uporabe nekonvencionalnih oksidacijskih reakcij. Pogoj je
diploma iz kemije, biokemije, biologije, farmacije ali fizike; plačilo
je 1500 DEM/mesec + dodatni stroški za družinske člane (poročeni: +280
DEM, + otroški dodatek). Več informacij na WWW: http://www.uni-lepzig.de/chemie/oxi/index.htm
.
Ena od vodilnih farmacevtskih tovarn pa išče raziskovalca
za vodenje laboratorija v oddelku za raziskave osteoporoze v Connecticutu.
Kandidati morajo imeti vsaj 2 leti podoktorskih izkušenj. (Kontaktni naslov
pri Marku.)
Še vedno predstavljajo glavni strošek poslovanja odseka plače, kar jasno kaže na to, kako podcenjena je vrednost raziskovalne ure, ki nam jo plačuje MZT, po drugi strani pa je zasedenost odseka s projekti MZT le 75%.
Za informacijo ponovno navajam nekaj podatkov o
cenah popravil v zadnjem času:
Menjava ene UV žarnice na spektrofotometru Lambda
11 stane 113.000 SIT (žarnica 105.000, delo 8.000).
Kontrola in popravilo petih analitskih tehtnic na
odseku nas je stalo skupaj pribl. 90.000 SIT.
Popravilo hladilnika v septembru: 40.000 SIT.
Kot že veste, od sredine februarja vsa naročila, ki gredo z odseka, evidentiramo računalniško. Odsečna tajnica, gospa Alenka, vpiše vse, kar naročate, v tabelo skupaj z vašim imenom in kontom, s katerega bo naročeno blago plačano. S tem bodo vodje projektov dobili boljši vpogled v naročila, ki se plačujejo z njihovega projekta. Veliko drobnih stvari, ki jih rabijo raziskovalci z več projektov, bremenijo enotni odsečni konto (1188). Ti stroški se ob obračunu delijo proporcionalno glede na število ur, ki jih ima posamezen projekt na odseku. Vse, kar pa gre za rabo na samo enem projektu, pa bremeni konte teh nalog. Naloge za nabavo razen mene podpiše v tem primeru tudi nosilec naloge (za nalogo prof. Vita Turka pa Boris Turk). Postopno bomo prešli na kupovanje večine dražjih kemikalij po kontih posameznih projektov.
Od julija naprej velja ločevanje stroškov tudi pri institutskem fotografu; ko mu predate material za fotografiranje, mu morate povedati tudi, na katerem projektu delate, da bo lahko obremenil konto projekta. Pri prvem naročilu s posameznega projekta morate s seboj prinesti tudi podpisano naročilnico za delo (dobite jo pri tajnici). Naročilnici za projektni skupini prof. Turka in Jožeta Brzina sta že izdani, zato jih sodelavci s teh dveh projektov ne nosite ponovno. Slike za diplomske naloge naj pripravi fotograf le v primeru, da jih boste kasneje lahko vključili v članek, sicer pa jih fotokopirajte, posnemite na polaroiodni film ali poskenirajte ter natisnite. Ena slika iz negativa stane na IJS 400 SIT, ne glede na to, ali naročite eno ali več povečav. En diapozitiv pa stane 1.000 SIT, kar je izredno drago, saj nas na odseku, če diapozitiv pripravimo sami, stane vsega 85 SIT (pod pogojem, da poslikamo ves film naenkrat). Račun za institutskega fotografa bo za prvega pol leta znašal približno 320.000 SIT (lani celo leto 723.300 SIT, predlani 1.227.700 SIT), kar pomeni, da stroški sicer upadajo, so pa še vedno zelo visoki. Vsaj pri pripravi diapozitivov pa bi lahko še veliko prihranili, saj jih znamo sami pripraviti skoraj tako dobro, kot profesionalni fotograf.
Zadnje obvestilo:
Danes (23.10.) sem dobil dopis vodje nabavne in prodajne službe IJS, mag.
Korbarja, v
katerem nas obvešča, da je bil 10. oktobra
v Uradnem listu RS objavljen sklep vlade RS, po katerem se cena
raziskovalne ure poveča za dobrih 27%.
Vendar pa najverjetneje MZT letos ne bo moglo v celoti poravnati
obveznosti po novem ceniku.
INTERNI PRAVILNIKI IN NAVODILA
Razen inštitutskih pravilnikov imamo na odseku dva interna pravilnika, in sicer za delo z radioaktivnimi snovmi. Oba sta na voljo v laboratorijih, kjer te izotope uporabljamo - za delo z jodom v laboratoriju v stavbi hlevčka, za delo z žveplom in fosforjem pa v izotopnem laboratoriju v 4. nadstropju. Po en izvod je na vpogled tudi v odsečni pisarni.
Februarja smo začeli z dežurstvi, ki naj bi zagotovili več reda v skupnih delovnih prostorih, predvsem merilnicah in digestorijih. Če kje naletite na nered, pokličite dežurnega, ki mora poskrbeti, da so delovne površine čiste in urejene. Seznam je nalepljen na vrata merilnice v 3. nadstropju in na steno temnice v 4. nadstropju. Konec leta ga bomo dopolnili z novimi sodelavci, treba pa bo narediti tudi nov senam zadolžitev za aparature.
Seznam za zdravje nevarnih
snovi, ki jih uporabljamo na odseku.
O prijavi diplomskih
nalog (delovni mentorji).
Seznam vseh objavljenih člankov z našega odseka
za leta 1995, 1996
in 1997.
Prejšnje številke Novic:
1. številka
(april '97)
2. številka
(maj '97)
3. številka
(junij '97)
4. številka
(julij/avgust '97)
Pošiljajte obvestila o dogodkih, problemih, predloge za izboljšave in ideje na naslov Marko.Dolinar@IJS.SI. Hvala vsem, ki ste mi doslej pisali in sporočali popravke in predloge.
Nazaj na domačo stran Odseka za biokemijo in molekularno biologijo IJS
Št. 1 - 5, izdana 23. oktobra 1997, zadnja sprememba 4. decembra 1997