Dogodki
in novosti
Kadrovske
zadeve
Diplomanti,
podiplomci
Predavanja,
obiski
Članki
Računalniki
Razpisi,
konference
Finančno
stanje
Interni
pravilniki in navodila
Arhiv
Prispevki
če znakov s strešicami ne vidite pravilno, poskusite tole: KLIK!
DOGODKI
IN NOVOSTI
29. novembra je v časopisu Delo izšel celostranski oglas s 1049 podpisi,
v katerem raziskovalci pozivamo državljane in državljanke RS k večji finančni
podpori za znanost, saj gre pri tem za naložbo v prihodnost. Cilj naj bi
bil proračunsko financiranje vsaj v višini sredstev iz leta 1992. Objavo
oglasa smo plačali raziskovalci sami; vsak je plačal 1000 SIT. V decembru
pa so natisnili še plakat z enakim besedilom in s 1261 podpisi.
1. decembra so na Reaktorju svečano odprli novi nizkoenergijski tandemski pospeševalnik (4MeV), ki bo nadomestil 40 let starega Van de Graffovega, ki je lociran na Jamovi. Pospeševalnik je namenjen raziskavam v eksperimentalni atomski fiziki in za izobraževanje strokovnjakov.
3. decembra je v Delovi prilogi Znanje za razvoj izšel uvodnik Vita Turka, v katerem dodatno osvetljuje potrebo po večjih sredstvih za znanost, naslednji večer pa je prof. Turk nastopil tudi v zadnjem dnevniku na 1. programu RTS.
V četrtek, 4. decembra se je na za javnost odprtem delu seje Znanstvenega sveta predstavil Boris Turk, edini prijavljeni kandidat za razpisano mesto vodje našega odseka. Upravni odbor IJS je na seji 11.12. odobril njegovo imenovanje.
8. decembra je prišel na večmesečni strokovni obisk prof. Federico Aragon iz Kostarike. Federico je doktoriral v zgodnjih 80-tih letih z delom, ki ga je opravil na našem odseku. Med tokratnim obiskom bo poskusil izolirati enega od lektinov iz kačjega strupa, enega pa kristalizirati.
9. decembra nas je obiskal dr. Federico Mayor, generalni direktor UNESCO. Ogledal si je nekaj naših laboratorijev v 3. nadstropju in rentgenski spektrograf v kleti. Pred tem je ob vhodu v našo stavbo odkril ploščo, ki označuje, da naš odsek sodeluje v UNESCOvi Svetovni mreži za molekularno in celično biologijo (Global network for molecular and cell biology - MCBN). O obisku je bil objavljen krajši prispevek v oddaji 24 ur na POP TV in v TV dnevniku nacionalne televizije, naslednji dan pa je slika z odkritja plošče bila objavljena na prvi strani časopisa Delo, na drugi strani pa krajši pogovor z visokim gostom.
Veronika Stoka je za nekaj več kot 3 tedne na delovnem obisku v laboratoriju Guya Salvesena v San Diegu (Kalifornija), kjer testira nekatere vzorce, pripravljene na našem odseku.
S 17. decembrom sta odšla v pokoj Igor Kregar in Vladimir Cotič. Tudi v bodoče bosta sodelovala z našim odsekom, Igor Kregar pogodbeno, Vladimir Cotič pa redno. V pokoj sta odšla tudi institutski fotograf, inž. Marjan Smrke in bivši pomočnik direktorja, dr. Viktor Dimic.
19. decembra zvečer smo imeli prednovoletno odsečno večerjo, na kateri smo se spomnili tudi 60-letnice Vita Turka. Organizacijo je imela v rokah Nastja Zakrajšek, pri izvedbi pa sta pomagala tudi Jerca Rozman in Gregor Anderluh. Razen velike večine sodelavcev odseka, so se srečanja udeležili tudi nekateri zunanji in bivši sodelavci, tako da nas je bilo skupaj okrog 55.
Božične in novoletne čestitke smo (kot odsek) doslej dobili od: SECOM computers, Sežana; Jože Babnik, naše upokojene sodelavke; in Veronike Stoka, ki je trenutno v Kaliforniji.
Boris Rogelj je še vedno na Nizozemskem (na CPRO-DLO v Wageningnu bo vsaj še do konca marca, trenutno pa je na obisku doma), šitrje sodelavci so na porodniškem dopustu, en pa na podaljšanem podoktorskem izpopolnjevanju, tako da nas je na odseku skupaj zaposlenih 54, imamo pa še dva (starejša) štipendista (Adrijano in Rogerja). Na odseku delata tudi gostujoča raziskovalca, mag. Fan Xiaohui, dr. med., s Kitajske in prof. dr. Federico Aragon iz Kostarike.
3. januarja se izteče imenovanje Marka Dolinarja za v.d. vodje odseka. Kot novi vodja je bil imenovan za dobo 4 let Boris Turk. V času njegovega službenega potovanja in dopusta ga bo (do konca februarja) nadomeščal Igor Križaj, ki bo v tem času tudi podpisoval naloge za nabavo in izdajo materiala iz skladišča.
V novembru je z diplomsko nalogo začela Tina Lenasi, ki bo pod mentorstvom Brigite Lenarčič pripravila 3. domeno ekvistatina (delovni naslov je: Ekspresija in izolacija 3. domene ekvistatina).
Zanekrat je prosta samo še ena razpisana tema za diplomsko nalogo. Ponovno bi rad spomnil, da naj vsak sodelavec odseka, ki ima idejo za diplomsko nalogo, izpolni formular, v katerega naj vpiše najnujnejše podatke o temi, priporočeni literaturi in tehnikah ter ga odda (v. d.) vodji odseka ali kateremu od vodij projektov - vodje projektov morajo vsekakor biti obveščeni o predlogu za dipl. nalogo. Formular je dostopen vsem in ga najdete na odsečni mreži (naslov E:\user\odsek\dform1.doc); tam je tudi izpolnjen primer (dprim1.doc). Obe datoteki sta pripravljeni s programom Word6. (Prosim, ne izpolnjujte formularja na računalniku, dokler ga ne preimenujete.)
V decembru je začela občasno delati na našem odseku Urša Pečar, dipl. biol., ki je zdaj štipendistka Znanstvene fundacije, delala pa bo od mentorstvom Boruta Štruklja.
Zagovori:
V zadnjem mesecu dni je diplomsko delo uspešno zagovarjala Maja Pevec Dolenc (FKKT), ki je diplomsko nalogo pripravila pod delovnim mentorstvom Marjetke Kidrič.
Zimska serija odsečnih četrtkovih seminarjev v angleščini, za katere skrbi Roger Pain, je v pripravi.
8.12. je v veliki predavalnici IJS predaval prof. Stephen H. White (Dept. of Physiology & Biophysics, Univ. of California, Irvine). Naslov njegovega predavanja je bil Protin folding on membranes: Mechanism of the induction of secondary structure.
9.12. nas je za kratko obiskal Federico Mayor, generalni direktor UNESCO.
Na našem odseku si je ogledal laboratorije za spektroskopske meritve, za
proteinsko analizo in rentgensko spektrografijo.
Jeseni 1997 so izšli naslednji članki naših sodelavcev:
Janko Kos, Borut Štabuc, Ana Schweiger, Marta Krašovec, Nina Cimerman, Nataša Kopitar-Jerala, Ivan Vrhovec: Cathepsins B, H, and L and their Inhibitors stefin A and cystatin C in sera of melanoma patients (Clinical Cancer Res. 3, 1815-1822 (1997); faktor citiranosti še ni določen, ker gre za relativno novo revijo; reprint S-575). Na serumskih vzorcih 30 zdravih, 34 pacientov z metastatskim melanomom in 54 z zdravljenim kožnim melanomom so s kvantitativnim ELISA testom ugotovili, da je koncentracija katepsina H v serumu značilno povišana pri pacientih, ki se ne odzivajo na kemoimunoterapijo. Katepsin H, pa tudi katepsin B sta se izkazala za dobra prognostnična pokazatelja; pacienti z metstazami, ki so imeli nižje koncentracije obeh encimov so živeli bistveno dalj od tistih, ki so imeli visoke koncentracije teh encimov. Stefin A, cistatin C in katepsin L v serumu se niso izkazali kot prognostični faktorji.
Tamara T. Lah, Janko Kos, Andrej Blejec, Snežana Frkovič-Georgio, Rastko Golouh, Ivan Vrhovec, Vito Turk: The expression of lysosomal proteinases and their inhibitors in breast cancer: Possible relationship to prognosis of disease (Pathol. Oncol. Res. 3, 89-99 (1997); faktor citiranosti se ni določen; reprint S-576). Avtorji so preučevali vzorce 60 tkiv raka na dojki in okoliškega zdravega tkiva in ugotovili,da je koncentracija katepsina D 7-krat, katepsina B 27-krat in katepsina L 6-krat večja kot v zdravem tkivu. Povečana je bila tudi aktivnost katepsina B (63x) in katepsina L (274x). Določili so korelacije bioloških in histo-patoloških parametrov, analiza preživetja pa je pokazala, da je najboljši prognostik stefin A, katepsina L in D pa ne.
Eva Žerovnik, Nina Cimerman, Janko Kos, Vito Turk, Karl
Lohner: Thermal denaturation of human cystatin C and two of its variants;
Comparison to chicken cystatin (Biol. Chem. 378, 1199-1203 (1997); faktor
citiranosti 1.716; reprint S-577). Študij termične denaturacije cistatina
C, njegove N-terminalne delecijske mutante (Leu-9) in mutante W106S je
razkril, da sta si naravna oblika in delecijska mutanta med seboj podobni
(Tm=82°C), medtem ko ima mutanta W106S za 4 stopinje višjo točko tališča.
Razlog za to je verjetno narava inhibitorja pred termično denaturacijo:
mutanta W106S je monomerna, medtem ko sta drugi dve molekuli homodimerni.
Hkrati so objavili tudi točke tališča za stefin A (95°C), stefin B (66°C)
in kokošji cistatin (115°C).
Še vedno velja, da za dostop do računalniškega omrežja uporabljajte svoja uporabniška imena in gesla; splošen dostop je mogoč samo v knjižnici. Po zaključku dela na računalnikih se ne pozabite izključiti z omrežja. Kadarkoli se priključite s svojim geslom (ne glede na to, s katerega računalnika) imate na voljo dostop do diska N:, kamor ne more spravljati datotek nihče drug razen vas.
Na odsečnih računalnikih se redno pojavljajo virusi. V zadnjem času gre predvsem za virus CAP, ki okuži samo datoteke, pripravljene s programom Word. Prvič so ga v svetu zasledili v februarju 1997, gre pa za klasični makro-virus. Virus namreč napiše več kratkih programov (makro), s katerim skrije nekatere ukaze v Wordu in prepreči nekatere funkcije. Podobna virusa sta CONCEPT in CONCEPT.BB ter NPAD - slednji je bil pripravljen leta 1996 v Indoneziji in je že več kot pol leta na seznamu 10 najpogosteje opaženih virusov v svetu. Vsi ti virusi se prenašajo z disketami in po interni mreži, z elektronsko pošto pa samo, če vam kdo pošlje okuženo datoteko kot prilogo (attachment). Če ob uporabi Worda opazite karkoli sumljivega (npr. da dokumenta ne morete shraniti drugače kot s končnico .dot), povejte komu od tistih, ki se na računalnike bolje spoznajo. Čim odprete okuženo datoteko na računalniku, ki ni bil okužen, se bo virus preselil na računalnik in okužil vse dokumente, ki jih bo kdorkoli od tedaj naprej pripravil/popravil/odprl z Wordom na tem računalniku.
28. novembra smo med prvimi v Sloveniji dobili novi mrežni tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 4000NT. Verjetno ste ga že vsi preizkusili in ugotovili njegove prednosti. Tiska do 16 strani na minuto z resolucijo 600 točk na inčo (dpi), softversko do 1200 dpi. Zastojev, kakršnim smo bili priča s starim LaserJetom IIID, je konec. Čim bo proizvajalec dal na trg dodatek za dvostransko tiskanje, ga bomo naročili in s tem zmanjšali porabo papirja.
Dobili smo program za evaluacijo gelskih elektroforez in dot-blotov. Možno je direktno skeniranje, mogoč pa je tudi vnos predhodno skeniranih slik, shranjenih v formatu TIFF ali BMP. Program pretvori lise v vrhove glede na njihovo intenziteto in debelino, izračuna površino pod vrhovi, preračuna molekulske mase na podlagi vnešenih podatkov o standardih in omogoča prenos tabeliziranih rezultatov v npr. Excel, kjer lahko podatke obdelujete naprej. Program Quantiscan je naložen na računalniku 'tea' v sobi B406 (ob skenerju); ikona je modre barve z napisom Qscan.
Razpisi za mednarodne projekte prihajajo skoraj vsak mesec in visijo najprej nekaj dni na oglasni deski v 4. nadstropju, kasneje pa jih večino premestimo v 3. nadstropje, kjer naj bi bila oglasna deska rezervirana za obvestila o kongresih, mednarodnem sodelovanju in štipendijah.
Izšel je program 49. Mosbacher Kolloquium, tradiocionalnega srečanja nemškega Društva za biokemijo in molekulrano biologijo. Znanstveno srečanje bo 2. - 4. aprila 1998 v Mosbachu (Baden), tokrat pa je posvečeno čaperonom. Naslov je "Molecular Chaperones in Biology and Medicine", kotizacija je 200 DEM, sekcije pa so: Hsp60, Ali so prionske bolezni bolezni narobe zvitih proteinov?, Hsp70, Hsp70 v medicini, in Drugi molekulski čaperoni in katalizatorji zvijanja. Podrobnejše informacije pri Marku.
Na voljo so štipendije NATO za raziskave in predavanja na grških institutcijah - informacije pri gospej Tatjani Močnik (int. 3680). Prijave zbirajo od januarja do maja '98.
Evropska znanstvena fundacija organizira konference pod skupnim imenom EURESCO. Seznam in prijavni obrazi so na voljo na Internetu (http://www.esf.org/euresco).
IJS je izdal razpis za Zlati
znak Jožefa Stefana za leto 1998. Rok za prijavo je 12.1.1998.
V decembru so me opozorili, da podatki o finančnem stanju ne sodijo na Internet, saj so ti podatki interne narave (čeprav to ni nikjer označeno). Zato sem kakršnekoli navedbe o finančnem stanju (teh mimogrede ni bilo kaj dosti) zbrisal tudi iz starejših številk Biokemijskih novic. Vseeno pa se mi zdi prav, da vas še naprej obveščam vsaj o nekaterih cenah, saj so te včasih precej višje, kot bi kdo pričakoval. Tako smo za popravilo hladilnih naprav v decembru plačali 123.000 SIT. En gram papaina pa stane približno 45.000 SIT.
Kot že veste, od sredine februarja 1997 vsa naročila, ki gredo z odseka, evidentiramo računalniško. Odsečna tajnica, gospa Alenka, vpiše vse, kar naročate, v tabelo skupaj z vašim imenom in kontom, s katerega bo naročeno blago plačano. S tem bodo vodje projektov dobili boljši vpogled v naročila, ki se plačujejo z njihovega projekta. Veliko drobnih stvari, ki jih rabijo raziskovalci z več projektov, bremenijo enotni odsečni konto (1188). Ti stroški se ob obračunu delijo proporcionalno glede na izplačane plače s posameznega konta. Vse, kar pa gre za rabo na samo enem projektu, pa bremeni konte teh nalog. Naloge za nabavo razen mene podpiše v tem primeru tudi nosilec naloge (za nalogo prof. Vita Turka pa Boris Turk). Postopno bomo prešli na kupovanje večine dražjih kemikalij po kontih posameznih projektov.
Od julija naprej velja ločevanje stroškov
tudi pri institutskem fotografu; ko mu predate material za fotografiranje,
mu morate povedati tudi, na katerem projektu delate, da bo lahko obremenil
konto projekta. Pri prvem naročilu s posameznega projekta morate s seboj
prinesti tudi podpisano naročilnico za delo (dobite jo pri tajnici). Naročilnici
za projektni skupini prof. Turka in Jožeta Brzina sta že izdani, zato jih
sodelavci s teh dveh projektov ne nosite ponovno. Slike za diplomske naloge
naj pripravi fotograf le v primeru, da jih boste kasneje lahko vključili
v članek, sicer pa jih fotokopirajte, posnemite na polaroiodni film ali
poskenirajte ter natisnite. Ena slika iz negativa stane na IJS 400 SIT,
ne glede na to, ali naročite eno ali več povečav. En diapozitiv pa stane
1.000 SIT, kar je izredno drago, saj nas na odseku, če diapozitiv
pripravimo sami, stane vsega 85 SIT (pod pogojem, da poslikamo ves film
naenkrat). Račun za institutskega fotografa bo za prvega pol leta znašal
približno 320.000 SIT (lani celo leto 723.300 SIT, predlani 1.227.700 SIT),
kar pomeni, da stroški sicer upadajo, so pa še vedno zelo visoki. Vsaj
pri pripravi diapozitivov pa bi lahko še veliko prihranili, saj jih znamo
sami pripraviti skoraj tako dobro, kot profesionalni fotograf.
INTERNI PRAVILNIKI IN NAVODILA
V začetku novembra smo se vsi, ki delamo v 4. nadstropju, dogovorili za nekatere spremembe v razporeditvi aparatur in pri organizaciji dežurstev. Namesto dežurstev po tednih smo se odločili za zadolžitve po aparaturah in pultih. Edino v zadnjem zgornjem laboratoriju ostanejo v veljavi nespremenjena dežurstva.
Razen inštitutskih pravilnikov imamo na odseku dva interna pravilnika, in sicer za delo z radioaktivnimi snovmi. Oba sta na voljo v laboratorijih, kjer te izotope uporabljamo - za delo z jodom v laboratoriju v stavbi hlevčka, za delo z žveplom in fosforjem pa v izotopnem laboratoriju v 4. nadstropju. Po en izvod je na vpogled tudi v odsečni pisarni.
Februarja '97 smo začeli z dežurstvi, ki naj bi zagotovili več reda v skupnih delovnih prostorih, predvsem merilnicah in digestorijih. Če kje naletite na nered, pokličite dežurnega, ki mora poskrbeti, da so delovne površine čiste in urejene. Seznam je nalepljen na vrata merilnice v 3. nadstropju in na steno temnice v 4. nadstropju. Konec leta ga bomo dopolnili z novimi sodelavci, treba pa bo narediti tudi nov senam zadolžitev za aparature.
Seznam za zdravje nevarnih
snovi, ki jih uporabljamo na odseku.
O prijavi diplomskih
nalog (delovni mentorji).
Seznam vseh objavljenih člankov z našega odseka
za leta 1995, 1996
in 1997.
Prejšnje številke Novic:
I. letnik (1997)
1. številka
(april)
2. številka
(maj)
3. številka
(junij)
4. številka
(julij/avgust)
5. številka (oktober/november)
6. številka (december)
Pošiljajte obvestila o dogodkih, problemih, predloge za izboljšave in ideje na naslov Marko.Dolinar@IJS.SI. Hvala vsem, ki ste mi doslej pisali in sporočali popravke in predloge. Ker bom odslej bolj oddaljen od virov informacij, bo morda v naslednjih številkah manj podatkov, vendar mislim,da bodo te vrste novice še vedno dobrodošlo branje.
Nazaj na domačo stran Odseka za biokemijo in molekularno biologijo IJS
Št. 2 - 1, izdana 18. decembra 1997, zadnja sprememba 18. decembra 1997